zlomi c5 a5

  • 11šártka — e ž (ȃ) nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 12spójka — e ž (ọ̑) teh. priprava za spajanje, povezovanje: spojka se pokvari, zlomi; odpeti, sneti spojko; povezati s spojkami; kovinska spojka; spojke za plinske, vodovodne cevi; spojka z gumijastim tesnilom / na robovih skrinje so bogato rezljane spojke …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 13stêbelce — a [bǝl] s (ē) manjšalnica od steblo: stebelce se zlomi; sobna rastlina z dolgimi, visečimi stebelci; kakor stebelca tanke nožice ♦ bot. kalčkovo stebelce …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 14trávma — e ž (ȃ) 1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba: udarec je povzročil travmo; zlomi, opekline in druge travme / akustična travma ki jo povzroči hrup, pok; porodna travma ki nastane …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 15úd — a m, im. mn. údje in údi (ȗ ū) 1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: ud se izpahne, zlomi; odrezati oboleli ud; pretegniti, razgibati si ude; dolgi, suhi udje; otrpli, premrli udje; zakrnel ud / spodnji noge,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 16zalúst — in zálust ústi ž (ȗ; á ȗ) nazaj obrnjen zobec na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje: zalust se zlomi; trnek z zalustjo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 17zlomljív — a o prid. (ȋ í) ki se (rad) zlomi: zlomljiva palica / odpornost vsakega človeka je zlomljiva / biti upogljiv, a ne zlomljiv …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 18Gut (Adj.) — 1. Ai, wor gât äss de Rât. – Schuster, 596b. Ei, wie gut ist die Ruth . 2. All gôd mit, see de Maid, dô kreg se n Snîder. (Ostfries.) – Hoefer, 709; Havukalender, III; Eichwald, 1252; Bueren, 35. 3. Allamân gud, man ham sallaw dâch bâst. (Amrum.) …

    Deutsches Sprichwörter-Lexikon