zelo ugleden

  • 1vèleugléden — dna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) knjiž. zelo ugleden: veleugledna rodbina …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3imeníten — tna o prid., imenítnejši (ȋ) 1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4mêtla — e ž (é) 1. priprava za pometanje iz zvezanega svežnja vejic, šib, ščetin z držajem: izdelovati, prodajati metle; slika čarovnice na metli; metla in smetišnica; drži se, kot bi metlo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo / brezova metla / ta… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5prominénten — tna o prid. (ẹ̑) knjiž. zelo pomemben, ugleden: k delu so povabili prominentne inženirje, strokovnjake; prominentni umetniki in znanstveniki // zelo pomemben, velik: prominentni družbeni problemi; prominentna vloga kulture pri izobraževanju …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6prominénca — e ž (ẹ̑) knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: proslave so se udeležile vse mestne prominence …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7prominènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: navdušil ga je nastop dveh prominentov, pianista in dirigenta; velja za prominenta v svoji stroki / kuhinjski pomočniki, bolničarji in drugi taboriščni prominenti …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8prominéntnik — a m (ẹ̑) knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: za nasvet so vprašali nekaj prominentnikov …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika