zaposlen

  • 101sodíšče — a s (í) organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: ustanoviti sodišče; vložiti tožbo na sodišču; sedež sodišča / biti zaposlen na sodišču / brigadno, partizansko, revolucionarno sodišče; pritožiti se na višje sodišče /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 102stavbínstvo — a s (ȋ) gradbeništvo: zaposlen je v stavbinstvu; rudarstvo, gozdarstvo in stavbinstvo ∙ zastar. ljubljansko baročno stavbinstvo ljubljanska baročna arhitektura …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 103stereotipíja — e ž (ȋ) 1. tisk. izdelovanje stereotipov: zaposlen je pri stereotipiji // tiskanje s stereotipi: uporaba stereotipije pri velikih nakladah knjig 2. delavnica, obrat za izdelovanje stereotipov: klišarna in stereotipija 3. psih. nesmotrno, togo… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 104strugáč — a m (á) star. strugar: bil je zaposlen kot strugač …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 105svilár — ja m (á) delavec v proizvodnji svilene preje ali svilenih tkanin: zaposlen je bil kot svilar / sestanek predstavnikov jugoslovanskih svilarjev …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 106terapévt — a m (ẹ̑) strokovnjak, ki zdravi po zdravnikovih navodilih: posvetovati se s terapevtom; zaposlen je kot terapevt za alkoholike; odnos med terapevtom in pacientom ∙ knjiž. zobni terapevt zobozdravnik ♦ med. delovni terapevt strokovnjak za delovno …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 107típkar — ja m (ȋ) kdor poklicno piše na pisalni stroj: zaposlen je bil kot tipkar …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 108trámvaj — tudi tramváj a m (ȃ; ȃ) 1. električna cestna železnica: Ljubljana nima več tramvaja // redko tramvajsko podjetje: biti zaposlen pri tramvaju 2. vozilo ali skupina med seboj spetih vozil take železnice: pripeljal, ekspr. priropotal je tramvaj;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 109trgóvec — vca m (ọ̄) 1. kdor se ukvarja s trgovanjem: domači trgovci in proizvajalci / potujoči trgovec; živinski trgovec; trgovec na debelo; trgovec z lesom, žitom 2. kdor poklicno dela v trgovini: vsi trije sinovi so trgovci; izučiti se za trgovca 3.… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 110učíti — ím nedov. (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika