zagroziti
1zagròziti se — (komu, čime) svrš. 〈prez. zàgrozīm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. zagròzio se〉 zaprijetiti komu, priprijetiti komu …
2zagroziti — zagròziti se (komu, čime) svrš. <prez. zàgrozīm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. zagròzio se> DEFINICIJA zaprijetiti komu, priprijetiti komu ETIMOLOGIJA za + v. groza, groziti …
3zagrozíti — ím dov., zagrózil (ȋ í) obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega: zagrozil mu je, da se bo maščeval; zagroziti komu s kaznijo, tožbo / le čakaj, mu je zagrozil // zastrašujoče zamahniti s čim: zagroziti komu s palico, pestjo zagrozíti …
4zagrozivati — zagrozívati se nesvrš. <prez. zagròzujēm se, pril. sad. zagròzujūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. zagroziti, groziti ETIMOLOGIJA vidi zagroziti …
5zagrozívati se — nesvrš. 〈prez. zagròzujēm se, pril. sad. zagròzujūći se, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}zagroziti se{{/ref}}, {{ref}}groziti se{{/ref}} …
6ekskomunikácija — e ž (á) rel. izključitev iz cerkve, izobčenje: zagroziti z ekskomunikacijo …
7interdíkt — a m (ȋ) rel. prepoved opravljanja bogoslužja: izreči interdikt nad kom; zagroziti mestu z interdiktom …
8izóbčenje — a s (ọ̑) rel. izključitev iz cerkve: zagroziti z izobčenjem …
9namériti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. z merjenjem priti do določene količine česa: nameriti pet metrov blaga / merili so globino jame in namerili dvaindvajset metrov / včeraj so namerili najvišjo temperaturo v tem letu / nameril ji je dva kilograma moke natehtal 2 …
10napériti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: naperiti bajonete proti demonstrantom; naperil je puško vanj / ekspr. naperiti ogenj na sovražnikovo patruljo začeti streljati; pren., ekspr. puščico svoje satire je… …
- 1
- 2
