vzhodnik

  • 1vzhódnik — a m (ọ̑) 1. vzhodni veter: piha vzhodnik; hladen vzhodnik 2. zastar. vzhodnjak: oblačila vzhodnikov …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2jútrnjik — tudi jútrnik a m (ú) 1. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov; jutranjik: ob določeni uri piha jutrnjik // zastar. vzhodni veter, vzhodnik: sever in jug, večernik in jutrnjik se borijo 2. zastar. časopis, ki izhaja zjutraj; jutranjik: brati… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3levánt — a m (ȃ) vzhodni veter, vzhodnik: Popoldne .. že levant od Istre pada (I. Gruden) ♦ meteor. veter v Sredozemlju, zlasti vzhodni, ki piha s kopnega na morje …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika