vt pojesti

  • 11zȗb — m 〈N mn i, G zúbī/zúbā〉 1. {{001f}}anat. jedna od bjeličastih izraslina koštanog tkiva u čeljusti prevučenih caklinom, koje služe za grizenje i žvakanje 2. {{001f}}〈mn zȕbovi〉 a. {{001f}}oštriji ispust, istaknut dio raznih predmeta (pile, češlja …

    Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • 12ústa — úst|a sr pl. tantum 〈G ústā〉 1. {{001f}}anat. a. {{001f}}duplja koju u čovjeka zatvaraju gornja i donja vilica, prvi organ kroz koji prolazi hrana u želudac [disati na ∼a; od ∼a do ∼a; otvorenih ∼a] b. {{001f}}takav otvor zajedno s vanjskim… …

    Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • 13požderati — poždèrati svrš. <prez. pòžderēm, pril. pr. āvši, imp. poždèri, prid. trp. pòžderān> DEFINICIJA 1. (koga, što) pejor. lakomo, pohlepno, halapljivo pojesti 2. (se) pren. pojesti se, izjesti se od srdžbe, pakosti, zloće ETIMOLOGIJA po + v.… …

    Hrvatski jezični portal

  • 14pobrstiti — pobr̀stiti (što) svrš. <prez. pòbrstīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòbršćen> DEFINICIJA 1. a. sve redom (npr. grančice, lišće) pojesti brsteći (kao koza) b. sve redom pojesti, obrati ili skinuti [pobrstiti lozu; pobrstiti stablo jabuke] 2.… …

    Hrvatski jezični portal

  • 15pričestiti — pričéstiti svrš. <prez. prìčēstīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prìčēšćen> DEFINICIJA 1. (koga) obaviti obred pričesti, dati pričest 2. (se) primiti pričest 3. (se) pren. uzeti samo malo jela, jedva nešto pojesti, kušati jelo samo iz… …

    Hrvatski jezični portal

  • 16zub — zȗb m <N mn i, G zúbī/zúbā> DEFINICIJA 1. anat. jedna od bjeličastih izraslina koštanog tkiva u čeljusti prevučenih caklinom, koje služe za grizenje i žvakanje 2. <mn zȕbovi> a. oštriji ispust, istaknut dio raznih predmeta (pile,… …

    Hrvatski jezični portal

  • 17pokósiti — im dov. (ọ) pojesti kosilo: ko je pokosil, je šel na delo / pokositi enolončnico pojesti za kosilo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 18pokúsiti — im dov., pokúšen (ú ȗ) dati v usta ali popiti, pojesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokusila je kavo, če je dovolj sladka; vino je pokusil, nato pa popil; kuharica jed večkrat pokusi / prinesla jim… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 19posladkáti — ám dov. (á ȃ) potresti s čim sladkim, navadno s sladkorjem: posladkati jagode; zviti palačinke in jih posladkati / zmlete orehe poparimo z mlekom in posladkamo posladkáti se ekspr. pojesti, zaužiti kaj sladkega: že dolgo se nisem posladkal;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 20správiti — im dov. (á ȃ) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika