vraga!

  • 81húd — a o in ó prid., hújši (ȗ ú) 1. pretirano strog: bil je hud oče; hudi starši / služi pri hudem gospodarju / imel je zelo hudo ženo 2. v povedni rabi ki ima zaradi nasprotja, spora z okoljem odklonilen odnos do njega: si še hud name; huda je, ker… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 82klícati — klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ) 1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 83namálati — am dov. (ȃ) nižje pog. naslikati: namalati pokrajino; namalati na zid / namalati sliko namálan a o: namalani svetniki; sedijo kot namalani mirno ∙ nižje pog. od njih boš dobil vraga namalanega nič …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 84prehudíčiti — im dov. (í ȋ) ekspr. prevarati, ukaniti: prehudičil je zvitega tekmeca / prehudičil bi samega vraga …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 85priklícati — klíčem dov., priklícala in priklicála (í ȋ) 1. s klicanjem doseči, da se kdo odzove ali pride: predaleč so, ne boš jih priklical; vrata so ostala zaprta, nikogar ni priklical; priklicati otroke domov / koklja je priklicala piščance / priklicati… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 86vrágov — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na vraga: vragov rep / čarovnice so vragove ljubice 2. star. vražji: pusti vendar to vragovo žganje / zmagovalci so res vragovi fantje vrágovo prisl.: star. bilo ga je vragovo strah zelo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 87vrážji — a e prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na vraga: čarovnice v vražji družbi / praprot je vražje zelišče / kot kletvica vražja strela; kot psovka izgini, seme vražje 2. ekspr. do katerega ima osebek negativen odnos: vsega tega je kriv ta vražji voz; ta… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 88za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 89žív — í ž (ȋ) knjiž. 1. živo bitje: s prostim očesom nevidne živi; razvoj živi 2. protoplazma: sluzasta živ ● knjiž. semenska živ semenska zasnova a o stil. ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika