vladati

  • 181vladáriti — im nedov. (á ȃ) ekspr. vladati: kdo vse je že vladaril tej deželi / v kuhinji vladari žena …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 182zavládati — am dov. (ā) 1. začeti vladati: zavladati državi, ljudstvu / zavladati nad drugimi narodi, zasedenimi pokrajinami / po kraljevi smrti je zavladal njegov sin postal vladar / ekspr. v hiši je zavladala tašča 2. postati splošno razširjen: na morju je …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 183želézen — zna o prid. (ẹ) 1. ki je iz železa: železen drog, kavelj; železni križi v oknu; sodi z železnimi obroči; železna blagajna, ograja; železne palice // železov: železna rja / železna ruda; železne spojine 2. ekspr. zelo močen, krepek: železne roke… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika