vladati

  • 1vladati — vládati (se) nesvrš. <prez. vlȃdām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (Ø) a. upravljati državom ili organizacijom sličnom državi b. imati vlast nad kim ili čim 2. (čim) a. isticati se, dominirati [tišina vlada morem] b …

    Hrvatski jezični portal

  • 2vládati — (∅, se) nesvrš. 〈prez. vlȃdām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(∅) a. {{001f}}upravljati državom ili organizacijom sličnom državi b. {{001f}}imati vlast nad kim ili čim 2. {{001f}}(čim) a. {{001f}}isticati se, dominirati… …

    Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • 3vládati — am nedov. (ā) 1. odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti, zlasti v državi: takrat je vladal kralj; vladati deželi; vladati ljudstvu; absolutistično, parlamentarno vladati; pren., ekspr. v hiši je vladal mož; ljubezen in lakota… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4Vlaška — Vlȁškā ž <D L ōj> DEFINICIJA 1. geogr. pokrajina u J Rumunjskoj, između Karpata i Dunava, o. 77.000 km2 2. (vlaška) reg. kraj u kojem žive vlaji u dalmatinskom zaleđu ONOMASTIKA pr. (etnonimi i etnici): Lȁh (130, Našice, Međimurje,… …

    Hrvatski jezični portal

  • 5prijéstō — (prijéstol) m, {{c=1}}v. {{ref}}prijestolje{{/ref}} ⃞ {{001f}}izgubiti ∼ prestati vladati; stupiti (doći, sjesti, popeti se, uspeti se) na ∼; svrgnuti (skinuti) s ∼la lišiti vlasti; zauzeti ∼ početi vladati …

    Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • 6ravnotéža — ravnotéž|a ž 1. {{001f}}a. {{001f}}fiz. stanje mirovanja tijela kad su sve sile koje na njega djeluju međusobno neutralizirane, kad se njihovo djelovanje potire [stabilna ∼a; labilna ∼a; indiferentna ∼a] b. {{001f}}stanje organizma ili tvari pri… …

    Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • 7sùvereno — pril. na suveren način [∼ vladati zemljom; ∼ vladati engleskim] …

    Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • 8suvereno — sùvereno pril. DEFINICIJA na suveren način [suvereno vladati zemljom; suvereno vladati engleskim] ETIMOLOGIJA vidi suveren …

    Hrvatski jezični portal

  • 9ravnoteža — ravnotéža ž DEFINICIJA 1. a. fiz. stanje mirovanja tijela kad su sve sile koje na njega djeluju međusobno neutralizirane, kad se njihovo djelovanje potire [stabilna ravnoteža; labilna ravnoteža; indiferentna ravnoteža] b. stanje organizma ili… …

    Hrvatski jezični portal

  • 10prijesto — prijéstō (prijéstol) m DEFINICIJA v. prijestolje FRAZEOLOGIJA izgubiti prijesto prestati vladati; stupiti (doći, sjesti, popeti se, uspeti se) na prijesto; svrgnuti (skinuti) s prijestola lišiti vlasti; zauzeti prijesto početi vladati ETIMOLOGIJA …

    Hrvatski jezični portal