vkljub

  • 1vkljúb — prisl. (ȗ) star. navkljub: delati kaj komu vkljub predl. (ȗ) star., z dajalnikom kljub: vkljub oviram si je utrl pot v boljše življenje; vkljub vsemu preudarjanju ni našla izhoda / prijatelja ostaneva vkljub temu …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika