viteški

  • 21buhurt — bùhurt m DEFINICIJA pov. sport srednjovjekovni viteški turnir konjaničkih momčadi; vitezovi se bore u grupama nastojeći prvo kopljima i mačevima izbaciti protivnike iz sedla (posebno su se organizirali dvoboji), usp. tjost ETIMOLOGIJA njem.… …

    Hrvatski jezični portal

  • 22teutonski — tèutōnskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na Teutonce SINTAGMA teutonski red Njemački viteški red, v. njemački ETIMOLOGIJA vidi Teutonci …

    Hrvatski jezični portal

  • 23bòr — 1 bôra m (ȍ ó) iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem: bori šumijo / pogozdovanje krasa z borom ♦ bot. črni bor s temno sivo skorjo, Pinus nigra; pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje; rdeči bor z rdečkasto …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 24krížec — žca m (í) 1. manjšalnica od križ: lesen križec / okrog vratu ji je visel zlat križec / vrezovati križce / stisnil je psa za križec 2. v nekaterih državah odlikovanje v obliki križa: na prsih se mu je bleščal križec; dobiti križec / viteški… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 25némški — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 26nèvíteški — a o prid. (ȅ ȋ) ki ni viteški: biti neviteškega rodu / ekspr. to je neviteško vedenje nèvíteško prisl.: neviteško se braniti …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 27román — a m (ȃ) daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi: napisati, prebrati, prevesti roman; dolg, zanimiv roman; roman v dveh delih; ideja, poglavje, zgodba romana; osebe v romanu / biografski,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 28têmpljarski — a o prid. (ȇ) nanašajoč se na templjarje: templjarska cerkev / templjarski viteški red …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 29turnír — ja m (í) 1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah: prirediti turnir; zmagati na turnirju / nogometni, teniški turnir; plesni turnir; šahovski turnir ♦ šah. brzopotezni turnir; dvokrožni… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika