veroizpoved

  • 1veroizpóved — i ž (ọ̑) 1. besedilo, ki vsebuje glavne resnice, nauke krščanske vere, Cerkve: moliti, sestaviti veroizpoved ♦ rel. augsburška veroizpoved ki sloni na Lutrovih naukih, sprejetih leta 1530 v Augsburgu; krstna veroizpoved ki se uporablja pri… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2áugsburški — a o [au̯g ] prid. (ȃ) nanašajoč se na Augsburg: augsburški meščani ♦ rel. augsburška veroizpoved veroizpoved, ki sloni na Lutrovih naukih, sprejetih leta 1530 v Augsburgu …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3konfesíja — e ž (ȋ) knjiž. 1. veroizpoved, vera, zlasti krščanska: pripada rimskokatoliški konfesiji // izpovedovanje verskega prepričanja: svoboda konfesije 2. redko (osebna) izpoved: ta pesem je čudovita avtobiografska konfesija …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4konfesionálnost — i ž (ȃ) knjiž. versko prepričanje, vernost: ti ljudje so brez konfesionalnosti / boj zoper uradno konfesionalnost veroizpoved, vero …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5konvertírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. zavestno, iz prepričanja sprejeti drugo veroizpoved ali postati pripadnik kake veroizpovedi sploh: takrat je več ljudi konvertiralo / konvertiral je v katolicizem; pren. ko so konvertirali, niso nehali biti… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6konvertít — a m (ȋ) knjiž. kdor zavestno, iz prepričanja sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh: protestant, pozneje znan konvertit / katoliški konvertit; pren. politični konvertit …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7konvertítstvo — a s (ȋ) knjiž. pojav, dejstvo, da kdo zavestno, iz prepričanja sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh: odpadi in konvertitstva; pren. politično konvertitstvo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8konvêrzija — e ž (é) 1. knjiž. pojav, da kdo zavestno sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh, prestop: konverzija znanega zdravnika je vzbudila pozornost 2. ekon., fin. sprememba ene vrste terjatve ali dolga v drugo:… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9nèpriznán — a o prid. (ȅ á) ki ni priznan: nepriznana država, oblast; državno nepriznana veroizpoved / nepriznan dolg / nepriznan pisatelj; njegovo delo je bilo dolgo nepriznano …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10nicéjski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Nicejo: nicejske razvaline ♦ rel. nicejski cerkveni zbor cerkveni zbor leta 325, na katerem je bil zavrnjen arianizem; nicejska veroizpoved …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika