uteži in mere

  • 1utéž — a m (ẹ̑) redko utež ž: trgovinski utež í tudi i ž, daj., mest. ed. utéži (ẹ̑) 1. priprava z označenimi kilogrami, dekagrami, grami za merjenje teže ali mase česa: dati utež na tehtnico; umerjati, žigosati uteži; obremeniti vzmet z utežmi;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2méra — e ž (ẹ) 1. navadno s prilastkom enota za merjenje: določiti, raziskovati mere; opustiti stare mere / funt, jard in druge angleške mere; časovne, dolžinske, utežne mere // nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: spili so… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3etalón — a m (ọ̑) fiz. natančen vzorec mere ali uteži …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4kilográm — tudi kílogram a m (ȃ; ȋ) osnovna enota za merjenje mase: pet kilogramov [5 kg] krompirja / zaboj tehta tri kilograme / za kilogram težji; prodajati na kilograme ∙ ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati ♦ fiz. masa telesa, ki… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5uràd — áda m (ȁ á) 1. organ državne oblasti za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: urad izdaja dovoljenja, potrdila; poslati pritožbo, prošnjo uradu; voditi urad; biti v službi na uradu, v… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika