ustaviti

  • 61prestríči — strížem dov., prestrízi prestrízite; prestrígel prestrígla (í) 1. s striženjem narediti dva dela: prestriči nit, trak 2. s striženjem narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: po nesreči je nekoliko prestrigla blago 3. ekspr. ustaviti,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 62pristáviti — im dov. (á ȃ) 1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 63pritísk — a m (ȋ) 1. glagolnik od pritisniti ali pritiskati: a) ta svinčnik že ob manjšem pritisku dela vidno črto; ob pritisku na tipko se zasliši ton; ustaviti kri s pritiskom na krvavečo žilo; poškodba zaradi pritiska ali udarca / pritisk na prizadeto… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 64razklopotáti — ám tudi óčem dov. (á ȃ, ọ) ekspr. razmajati: slaba pot je voz razklopotala razklopotáti se slabš. razgovoriti se: razklopotal se je, da se ni dal ustaviti razklopotán a o: razklopotan avtobus …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 65razkrížje — a s (ȋ) knjiž. razpotje, križišče: spremiti koga do razkrižja; ustaviti se na razkrižju …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 66razpótje — a s (ọ̑) kraj, prostor, kjer se pot razcepi v več poti: priti do razpotja; obstati, ustaviti se na razpotju; pren. biti, stati na razpotju življenja …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 67rób — 1 a m, mn. robóvi stil. róbi; mest. mn. stil. robéh; im., tož. dv. stil. robá (ọ̑) 1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 68semafór — ja in a m (ọ̑) 1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici: semafor se je pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena luč; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 69semafórski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na semafor: ustaviti se pred rdečo semaforsko lučjo / semaforska ureditev križišča …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 70serpentína — e ž (ȋ) nav. mn. 1. vijuga, zavoj vzpenjajoče se poti, ceste: ustaviti se na vrhu serpentin; ostre serpentine / cesta dela serpentine / pot se dviga v dolgih serpentinah v hrib 2. trg. dolg papirnat barvast trak, zvit v kolobarček: na zabavi so… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika