tovornjak

  • 1tovornják — a m (á) 1. večji avtomobil za prevoz tovorov: tovornjak se ustavi; natovarjati, voziti tovornjak; velik tovornjak; vojaški tovornjak; kabina tovornjaka; voznik tovornjaka / pripeljati tovornjak hrane / pettonski tovornjak; tovornjak hladilnik 2.… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2prikóličar — ja m (ọ̑) 1. kdor vozi zlasti tovornjak s prikolico: prometna nesreča se je zgodila zaradi preutrujenosti prikoličarja 2. žarg., avt. vozilo, zlasti tovornjak s prikolico: že dve leti vozi prikoličarja 3. pog. stanovalec v počitniški prikolici:… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3Tovarna avtomobilov Maribor — Tovarna Automobilov Maribor (anteriormente TAM) Tovarna vozil Maribor, d. o. o. (TVM,en la actualidad). Acrónimo TVM Tipo Sociedad Pública. Fundación 1947 Sede …

    Wikipedia Español

  • 4Tovarna avtomobilov maribor — Création 1941 Personnages clés Janez Lipuš …

    Wikipédia en Français

  • 5cistêrna — e ž (ȇ) 1. velika valjasta posoda za shranjevanje tekočin: cisterna pušča; prevažati v cisternah; vlak s cisternami bencina; cisterna za vino, mleko // vozilo z vgrajeno tako posodo: cisterna vozi vodo od hiše do hiše; avtomobilska, železniška… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6deséttónski — a o prid. (ẹ̑ ọ̑) težek deset ton: žerjav z lahkoto prestavlja desettonske železne grede // ki ima nosilnost deset ton: desettonski tovornjak …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7dvígati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: skupina vojakov je dvigala velik kamen na tovornjak; žerjav dviga zaboje iz ladje; dvigati vodo iz vodnjaka; spretno, težko dvigati; dvigati s pripravami, z rokami / na ladji… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8dvónadstrópen — pna o prid. (ọ̑ ọ̑) ki ima dve nadstropji: dvonadstropna hiša / dvonadstropni parnik, tovornjak …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9gájbica — e ž (ȃ) manjšalnica od gajba: naložiti gajbice na tovornjak; gajbica za sadje / petje kanarčka v gajbici …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10grísti — grízem nedov. (í) 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika