tekoča voda

  • 1vôda — e tudi é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo (ó) 1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa: voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne; snov, ki vpija vodo; bistra, čista, kalna, motna voda; mrzla, topla voda; gladina vode; za… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2pôtok — óka m (ó ọ) 1. manjša, v strugi tekoča voda: potok se izliva v reko; potok šumlja, žubori; ob cesti teče potok; potok se vije med skalami; pozimi potok včasih zamrzne; prebresti potok; regulirati potok; skočiti čez potok; ob potoku rastejo vrbe; …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3pretêči — têčem dov., pretêci pretecíte; pretékel pretêkla (é) 1. v teku a) priti z enega konca na drugega: kobila je hitro pretekla dirkalno progo; preteči travnik / lahkotno preteči stopnice / pretekel je ves gozd, pa je ni našel v teku preiskal b)… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4učístiti se — im se dov. (í ȋ) postati čist, neskaljen: po nalivu se je potok učistil; vino se je že učistilo / nebo se je učistilo ∙ ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti učíščen a o: učiščen mošt …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5naplàv — in napláv áva m (ȁ á; ȃ) knjiž. kar naplavi (tekoča) voda; naplavina: breg, posut z naplavom / veliki morski naplavi …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6napláva — e ž (ȃ) knjiž., redko kar naplavi (tekoča) voda; naplavina: naplave peska …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7naplavína — e ž (í) plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja (tekoče) vode: pristanišče zasipajo naplavine; blatna, ilovnata naplavina; rodovitna naplavina; globlje v naplavinah ležijo ostanki rimske metropole; starejše plasti so… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8pláven — 1 vna o prid. (ā) 1. ki ga nosi, naplavlja (tekoča) voda: pobiral je kose plavnega lesa po bregu / plavni led plavajoči // ki se plavi, spušča: pripravljati plavni les 2. zastar. plavalen: plavni bazen 3. knjiž., redko lahkoten, mehek: občudoval… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9plávje — a s (ȃ) kar nosi, naplavlja (tekoča) voda: poplava je pustila na njivah veliko plavja; tok ga je odnašal kakor plavje …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10ponikálnica — e ž (ȃ) 1. kraška tekoča voda, ki ponika: ta reka je ponikalnica; izviri in ponikve ponikalnic; izginil je kot kraška ponikalnica brez sledu / reka ponikalnica 2. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika