tajnik

  • 51rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 52sekretár — ja m (á) 1. visok funkcionar, odgovoren za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: imenovati, razreševati sekretarje / občinski, republiški sekretar; sekretar za finance, narodno obrambo; zvezni sekretar za zunanje… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 53škrpíca — e ž (í) knjiž. droben, majhen človek: tajnik stranke, bledolična škrpica z velikimi, zelenimi očali (F. Kozak) …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 54tajnikováti — újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti tajnik, opravljati tajniške posle: tajnikovati v društvu …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 55za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 56zasében — bna o prid. (ẹ̑) 1. ki je last posameznika, posameznikov: zasebna gostilna; zasebno premoženje / najeti zasebno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob // nanašajoč se na posameznika, posameznike kot lastnika …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 57zbórnica — e ž (ọ̑) 1. prostor v šoli, namenjen učiteljskemu zboru: konferenca bo v zbornici; profesor je v zbornici / profesorska, učiteljska zbornica; šolska zbornica 2. navadno s prilastkom javnoupravna skupnost ljudi istega poklica, ustanovljena z… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 58zémski — 1 a o prid. (ẹ̑) knjiž. zemeljski: zemski užitki / zemsko življenje 2 a o (ẹ̑) pridevnik od zemstvo: tajnik zemske uprave …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika