svēdra
1švédra — e ž (ẹ̑) slabš. šepast človek: grbci in švedre / kot psovka ti švedra švedrasta …
2švėdra — sf. (1) 1. skiedra: Kai diedas malkas kapoja, tai švėdros tik lekia in šonus Lb. 2. scom. menk. nenaudėlis, valkata, niekšas: Švėdra tas ir valkiojas visur Skr. Eik tu, sena švėdra! Skr …
3svédrati — am nedov. (ẹ̑) ekspr. 1. vrtati (s svedrom): svedrati luknje / zobozdravnik mu je dolgo svedral zob, po zobu / misli, spomini mu svedrajo po glavi 2. kodrati, navijati: svedrati lase; lasje se ji svedrajo; svedrati si brke ● ekspr. bolečine mu… …
4prodírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. s prislovnim določilom prihajati kam, premagujoč ovire: prodirati proti cilju, vrhu; prodirati v brezno, jamo; kljub slabemu vremenu so reševalci prodirali dalje / človek prodira vse globlje v vesolje / mokrota prodira v… …
5svéder — dra m (ẹ) 1. orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin: nabrusiti sveder; vpeti sveder; vrtati s svedrom; jeklen, kovinski sveder; konica svedra se je zlomila; neroden je kot sveder v žepu zelo / diamantni sveder z diamantno konico; dletasti,… …
6švedráti — ám nedov. (á ȃ) zaradi neustrezne hoje spreminjati prvotno obliko obuvala: ta otrok zelo švedra čevlje // ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: švedral je proti domu / ves dan je švedral po mestu hodil …
7zastávljanje — 1 a s (á) glagolnik od zastavljati1: zastavljanje pločnikov z avtomobili / pomagati pri zastavljanju svedra / zastavljanje vprašanj 2 a s (á) glagolnik od zastavljati2: zastavljanje predmetov v zastavljalnici …
8zdŕk — a m (ȓ) glagolnik od zdrkniti: zdrk stenske ure / zdrk svedra pri vrtanju / zdrk na ledu, skali zdrs …
