stopnja izobrazbe

  • 1izobrázba — e ž (ȃ) 1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2bakalavreát — a m (ȃ) nekdaj najnižja stopnja akademske izobrazbe: doseči filozofski bakalavreat ♦ šol. bakalavreat v nekaterih deželah zrelostni izpit …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3licenciát — a m (ȃ) nekdaj stopnja akademske izobrazbe, višja od bakalavreata: doseči filozofski licenciat // naslov človeka s tako izobrazbo: biti licenciat zdravilstva …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4stopínja — e ž (í) 1. odtis, sled noge na podlagi: pobrisati stopinje na parketu; za seboj je puščal velike stopinje; hodil je po očetovih stopinjah v snegu; človeške, živalske stopinje; stopinje v travi // dotik noge na podlago pri hoji: tla so se pri… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika