spreten delavec

  • 1spréten — tna o prid., sprétnejši (ẹ ẹ̄) 1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika