službovati
1službòvati — (∅) nesvrš. 〈prez. slùžbujēm, pril. sad. slùžbujūći, gl. im. ānje〉 biti u službi, vršiti službu …
2službovati — službòvati (Ø) nesvrš. <prez. slùžbujēm, pril. sad. slùžbujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA biti u službi, vršiti službu ETIMOLOGIJA vidi sluga …
3službováti — újem nedov. (á ȗ) biti v službi, opravljati službo: službovati na železnici; več let je služboval v tem kraju; služboval je kot podeželski zdravnik službujóč a e: službujoči prometnik …
4funkcionírati — (∅) nesvrš. 〈prez. funkciònīrām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}raditi prema namjeri i svrsi (o osobama) 2. {{001f}}raditi, biti ispravan (o stvarima) 3. {{001f}}službovati, fungirati …
5funkcionirati — funkcionírati (Ø) dv. <prez. funkciònīrām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (u)raditi prema namjeri i svrsi (o osobama) 2. (u)raditi, biti/bivati ispravan (o stvarima) 3. službovati, usp. fungirati ETIMOLOGIJA vidi funkcija …
6koncipiènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) zastar., navadno v zvezi odvetniški koncipient odvetniški pripravnik: službovati je začel kot odvetniški koncipient …
7službovánje — a s (ȃ) glagolnik od službovati: končati, začeti službovanje; vrnil se je v kraj svojega prvega službovanja; v vseh letih službovanja ni bil bolan ∙ zastar. prejšnje službovanje prejšnja služba …
