skočiti

  • 71obléka — e ž (ẹ̑) 1. izdelek ali skupek izdelkov iz blaga, usnja, ki pokriva telo: sešiti obleko; sleči obleko; arabska, baročna obleka; svilena, volnena obleka / delovna, kopalna, športna obleka; dvodelna obleka; poletna, zimska obleka; potapljaška,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 72odgnáti — žênem dov., stil. odženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da odide navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: odgnati krave iz hleva; živino so že odgnali v planino / ekspr. vse moške so pobrali in odgnali v taborišče 2. narediti, povzročiti …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 73odskočíti — skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom, skoki se oddaljiti od določenega kraja, stvari: odskočil je, da bi ga ne zadel kamen; od groze je odskočil; ob poku konj odskoči; hitro, preplašeno odskočiti; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / v …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 74ográjica — e ž (ā) manjšalnica od ograja: skočiti čez ograjico iz žive meje / posteljica z ograjico …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 75ôkno — a s, mn. tudi ókna (ó) 1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 76padálo — a s (á) naprava iz tkanine za zmanjšanje hitrosti zlasti pri skakanju, spuščanju iz letala: padalo se odpre; pripeti si, zložiti padalo; skočiti, spustiti se s padalom; vrvi padala ♦ aer. hrbtno, prsno padalo ki se zloženo nosi na hrbtu, prsih;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 77pokônci — prisl. (ó) 1. izraža položaj ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode glede na daljšo stran ali os telesa: maček drži rep pokonci; mlaj postavljajo pokonci / drži se bolj pokonci, ne tako krivo; stati čisto pokonci // nav. ekspr. izraža… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 78poskákati — in poskakáti skáčem, stil. poskákati skákam dov., poskáčite tudi poskákaj, tudi poskakájte (á á á; á) drug za drugim skočiti: otroci so poskakali iz avtobusa; jezdeci poskačejo s konj; izletniki so poskakali čez jarek; žabe poskačejo v vodo //… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 79pôtok — óka m (ó ọ) 1. manjša, v strugi tekoča voda: potok se izliva v reko; potok šumlja, žubori; ob cesti teče potok; potok se vije med skalami; pozimi potok včasih zamrzne; prebresti potok; regulirati potok; skočiti čez potok; ob potoku rastejo vrbe; …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 80prek — predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim; čez: gledati prek glav; skočiti prek ograje b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika