sestavina

  • 61pŕvek — vka m (ȓ) star. prvina, sestavina: besede so prvki jezika / družina je osnovni prvek družbe ∙ redko zavrgel je vse prvke romana prve, začetne osnutke …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 62prvína — e ž (í) 1. sestavni del, sestavina: glasovi, besede in druge prvine jezika; bistvene prvine obravnavanega problema / prvine osebnosti / obvladovati smučarske, telovadne prvine; prvine kvačkanja, pletenja // s prilastkom po čem značilen sestavni… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 63reminiscénca — e ž (ẹ̑) knjiž. 1. nejasen, navadno čustveno obarvan spomin: predajati se sentimentalnim reminiscencam; vrnitev v domovino mu je vzbudila reminiscence na mladost / v pripoved je vpletal nekake zgodovinske reminiscence 2. sestavina, element… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 64sestávnica — e [sǝs in ses] ž (ȃ) knjiž. sestavni del, sestavina: upoštevati vse sestavnice …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 65sevéda — prisl. (ẹ̑) 1. izraža samoumevnost trditve: z njegovim mnenjem se seveda ni mogoče strinjati; s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv; ti se ga boš seveda še spomnil; po končani gimnaziji se je vpisal na akademijo, vojaško, seveda; večkrat je šel… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 66šíbek — stil. šibák šíbka o stil. ó prid., šibkéjši (í ȃ í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 67sluznína — e ž (ȋ) biol. glavna sestavina sluza: sluznina v slini, želodčnem soku …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 68sók — a m, mn. sokóvi tudi sóki (ọ̑) 1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov // tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 69sprejémati — am nedov. (ẹ̑) 1. z izražanjem svoje volje delati a) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejemati darila, denar, podkupnino / pismene prijave sprejemamo do petnajstega aprila / sprejemati različne funkcije b) da kdo (lahko) uresničuje …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 70sprejéti — spréjmem dov., sprejmíte tudi spréjmite; sprejél; nam. sprejét in sprejèt (ẹ ẹ) 1. z izrazitvijo svoje volje narediti a) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejeti darilo, nagrado; od nje ni hotel sprejeti denarja; rad, z veseljem to …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika