s elektrolit

  • 11wanna — ż IV, CMs. wannannie; lm D. wanien 1. «duże, podłużne naczynie do kąpieli» Blaszana, porcelanowa wanna. Kąpać się w wannie. 2. hutn. «piec hutniczy, w którym ogrzewane przedmioty pobierają ciepło od gorącej cieczy, np. od roztopionego ołowiu lub… …

    Słownik języka polskiego

  • 12-lit — lit2, litički, liza DEFINICIJA kao drugi dio riječi znači rastavljiv, razrješiv, rastvoran; raspadanje, otapanje; rastvaram, topim [elektrolit; dijaliza; pirolitički] ETIMOLOGIJA grč. lytós: topiv; lýsis: razrješenje, razgradnja …

    Hrvatski jezični portal

  • 13elektrolitski — elektròlitskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na elektrolizu i elektrolite SINTAGMA elektrolitska disocijacija stvaranje iona u otopinama elektrolita ETIMOLOGIJA vidi elektrolit …

    Hrvatski jezični portal

  • 14elektrolitski — elektròlitski pril. DEFINICIJA na način elektrolita ETIMOLOGIJA vidi elektrolit …

    Hrvatski jezični portal

  • 15elektroliza — elektrolíza ž DEFINICIJA kem. proces razlaganja materije djelovanjem električne struje ETIMOLOGIJA vidi elektrolit …

    Hrvatski jezični portal

  • 16disociírati — am nedov. in dov. (ȋ) kem. razpadati v enostavnejše molekule, ione, atome: del molekul soli v vodi disociira disociíran a o: disociiran elektrolit; slabo disociirana kislina; pren. čas in prostor sta v noveli močno disociirana ♦ psiht.… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 17elektróda — e ž (ọ̑) teh. električni prevodnik, ki se rabi za dovajanje ali odvajanje električnega toka v snov ali iz snovi: vtakniti elektrodi v elektrolit; kovinska, oglena, platinska elektroda; konica elektrode / gola elektroda brez mineralne obloge;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 18elektrolíten — tna o prid. (ȋ) teh. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitna kopel ♦ elektr. elektrolitni kondenzator kondenzator, pri katerem je izolirna snov nastala z elektroliznim postopkom …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 19elektrolítski — a o prid. (ȋ) teh. 1. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitska celica / elektrolitsko rafiniranje ♦ kem. elektrolitska disociacija razpad molekul elektrolita v ione 2. elektrolizen: elektrolitski baker elektrolítsko prisl.: elektrolitsko… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 20kopél — tudi kópel éli [druga oblika eu̯] ž (ẹ̑; ọ ẹ̑) 1. dajanje (dela) telesa v določeno tekočino, sipko snov zaradi zdravljenja, krepitve: po kopeli se dobro počuti; ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; kopeli v morju /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika