rojen

  • 91postúmen — mna o prid. (ȗ) knjiž. posmrten: postumna slava / postumni otrok otrok, rojen po očetovi smrti; postumna izdaja pesmi; postumno delo izdano, uprizorjeno po avtorjevi smrti postúmno prisl.: knjiga je izšla postumno …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 92prehitévček — čka m (ẹ̑) knjiž., redko prezgodaj rojen otrok: prehitevčka so za silo oskrbeli …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 93pripóvednik — tudi pripovédnik a m (ọ̑; ẹ̑) 1. kdor piše zlasti prozna pripovedna dela: slovenski pripovedniki; pesniki in pripovedniki / ta pisatelj je rojen pripovednik 2. redko pripovedovalec: pripovednik je povedal več pravljic …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 94šêsti — a o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu šest: sobota je šesti dan v tednu; rojen šestega [6.] junija; hodi v šesti razred; papež Pavel VI. / od doma je odšel že pred šesto (uro) 6h; 18h / potres šeste jakostne stopnje ● pomagal ji je njen… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 95sòlétnik — a m (ȍ ẹ̑) knjiž. kdor je skupaj s kom rojen istega leta: vsako leto umre kak njegov soletnik …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 96stréha — e ž (ẹ) 1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 97takràt — prisl. (ȁ) 1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo: zaviral je, toda takrat je bilo že prepozno; poredkoma se oglasi, a še takrat se mu mudi / takrat je še študiral, zdaj pa že dela / takrat med vojno je… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 98tàm — prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 99téhnik — a m (ẹ) 1. strokovnjak za tehniko s srednjo izobrazbo: postati tehnik; šolanje tehnikov traja štiri leta / gradbeni, kemijski, strojni, tekstilni tehnik; tehnik za vzdrževanje proge / dobiti naziv tehnik ♦ grad. tehnik nizkih gradenj //… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 100téhtnica — e ž (ẹ̑) priprava za tehtanje: naravnati, umeriti tehtnico; uravnotežena tehtnica; občutljivost tehtnice / tehtnica se izravna, nagne; dati, stopiti na tehtnico; skodelici tehtnice; jeziček na tehtnici / decimalna tehtnica s katero se tehta… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika