rojen

  • 81nèrôjen — in nèrojèn êna o prid. (ȅ ó ȅ é; ȅ ȅ ȅ é) ki ni bil rojen: nerojeni otroci; pren., knjiž. nerojeni načrti …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 82nesréčen — čna o prid., nesréčnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 83nezgóden — 1 dna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nezgodo: nezgodna invalidnost; nezgodne poškodbe / nezgodni oddelek poliklinike; nezgodna postaja / nezgodno zavarovanje zavarovanje za primer nezgode 2 dna o prid. (ọ̄) zastar. nesrečen: zanjo je bil to… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 84nízek — zka o prid., nížji (í) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. visok: nizek grm, hrib, stol; nizka hiša, klop; nizko čelo, drevo, vzglavje; gospodarsko poslopje je za dva metra nižje od hiše / nizek fant majhen; ekspr …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 85otròk — ôka m, mest. ed. otrôku in otróku, mn. otrôci otrók otrôkom otrôke otrócih otróki (ȍ ó) 1. deček ali deklica v prvih letih življenja: otrok je zaspal; negovati, pestovati, previjati otroka; vzgajati otroke; posvojiti otroka; rada je pri otrocih …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 86písmo — a s (í) 1. ovojnica z listom papirja za navadno daljša sporočila po pošti: kupiti pismo in dopisnico; barvasta, bela pisma; majhno, podolgovato pismo / znamke za pisma / odprl je pismo in začel brati; zalepiti, zapreti pismo / sporočiti v pismu… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 87poglódanček — tudi poglôdanček čka m (ọ; ó) nar. gorenjsko zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: bil je poglodanček …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 88posmŕtnik — a m (ȓ) knjiž. kdor je rojen po očetovi smrti: drugi sin je posmrtnik …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 89postrúžek — žka m (ȗ) nar. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: to je naš postružek …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 90postŕžek — žka m (ȓ) 1. knjiž. kar se postrga: gnojiti s postržki iz kurnika 2. šalj. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku: ker je bil postržek, so ga vsi razvajali …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika