priliko)

  • 1prílika — e ž (í) 1. kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: prilika je nanesla, da sva se kmalu spet srečala; imeti, izrabiti, zamuditi priliko; čakal je na priliko za pogovor / ob priliki te obiščem / dal sem mu priliko, da… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2prilikti — prilìkti I. intr. 1. likti daliai, kiekiui ko nors: Tu aprėdykie, berneli, mane, ką mano skrynioj rasi, ir dar kitoms priliks KlvD65. 2. pritapti, prisigerinti; pritikti: Mergytė su pasitikėjimu prie jo priliko LzP. Argi bepriliksi prie… …

    Dictionary of the Lithuanian Language

  • 3užuogana — 1 užuogana sf. (1) KI181(Stalupėnai), [K], BzF193, Š, Rtr, NdŽ, KŽ, PolŽ168, Zt, ažuogana (r.) (1) Dv, Trgn, Ktk, žuogana (dz.) (1) LKKXI161(Zt), žuoganà (dz.) (3a) Vlk; Knv 1. R, R295, MŽ, MŽ395, N, [K], LsB387, Rtr, DŽ, NdŽ, KŽ, Čk, Vlkv, Krsn …

    Dictionary of the Lithuanian Language

  • 4ángel — a m (á) 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5ángelov — a o prid. (á) nanašajoč se na angela: angelova trobenta / angelovo češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6ángelski — a o prid. (á) nanašajoč se na angele: angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz; angelska lepota / angelsko češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko ángelsko prisl.: angelsko čista duša; ekspr. s tem otrokom je… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7čákati — am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ) 1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9gospódov — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gospoda: čisti gospodovo obleko / na mizi je ležal gospodov brevir / vznes. gospodov dan nedelja; star. v letu Gospodovem 1664 leta 1664 ♦ rel. angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10góvorček — čka m (ọ̑) manjšalnica od govor 5: najprej bo govorček, nato pa bodo sledile recitacije / ekspr. za vsako priliko je imel pripravljen kak govorček …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika