precedenčni primer

  • 1primér — a m (ẹ̑) 1. stvar, enota, po kateri se more očitno, neposredno spoznati, dokazati kak splošnejši pojem, pravilo: povedati primer; dokazati trditev na primerih; ponazoriti pravilo s primeri; dober, nazoren, prepričljiv primer; primeri za… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2precedénčen — čna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na precedens ali precedenco: precedenčni postopki / precedenčni primer …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika