potolkel me je

  • 1potólči — tólčem [ou̯] dov., potólci potólcite in potolcíte; potólkel potólkla (ọ) 1. večkrat slišno udariti: potolči po bobnu, vratih; s kladivom, pestjo potolči; na rahlo potolči; potolči se po žepu 2. s tolčenjem, udarjanjem narediti a) da gre kaj… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2strmogláviti — im dov. (á ȃ) 1. pasti, navadno navpično in z velike višine: letalo je strmoglavilo v bližini glavnega mesta; plezalcu je spodrsnilo in strmoglavil je v prepad / strmoglaviti z višine petsto metrov / galeb je strmoglavil proti morju // ekspr.… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3zaropotáti — ám tudi óčem dov. (á ȃ, ọ) 1. dati močne, kratke glasove a) pri delovanju: motor, stroj včasih zaropota / ekspr.: budilka je zaropotala zazvonila; novi stroji so že zaropotali začeli delovati; strojnica je zaropotala na sosednjem hribu b)… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika