poročni obred

  • 1obrèd — éda m (ȅ ẹ) navadno s prilastkom 1. javno slovesno dejanje v predpisani, ustaljeni obliki sploh: laični obredi pri podelitvi imena; poročni obred na magistratu; to so bili stari pravni obredi; obred promocije // javno versko dejanje v… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2poróčen — čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poroko: nevestina poročna priča / začel se je poročni obred / poročni šopek; bela poročna obleka / dobila je bogato poročno darilo / poročno potovanje potovanje novoporočencev / poročni list izpisek iz poročne… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3poročeválec — 1 lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poroča (o čem): poslušati poročevalca; objektiven, vesten poročevalec / priložnostni, stalni poročevalec; športni, vojni poročevalec 2 lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor opravlja poročni obred: vstopil je še …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4rituál — a m (ȃ) knjiž. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika