pognáti

  • 11kás — a m (ȃ) vet. hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog: kas je konja utrudil / pognati v kas; jahati v kasu …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 12kobíla — e ž (í) 1. odrasla samica konja: kobila je zarezgetala; napreči, pognati kobilo / čistokrvna, plemenska kobila; grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen ∙ preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 13ksébni — a o prid. (ẹ̑) pri vpreženi živini levi: ksebni konj, vol / na ksebno stran je vpregel kravo; sam.: pognati ksebnega …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 14málin — a m (á) star. mlin: pognati malin; potok goni maline in žage / ostanki starega malina / nesti, peljati v malin …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 15mlatílnica — e ž (ȋ) stroj za mlatenje žita: pognati mlatilnico; ropot mlatilnic na vasi …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 16mlín — a m (ȋ) 1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 17motór — ja m (ọ̑) 1. stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo, pogonski stroj: motor brni; letalu se je pokvaril motor; motor teče enakomerno; pognati, prižgati, vključiti motor; brnenje motorja / avtomobilski, ladijski motor; električni motor;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 18naskòk — óka in ôka m (ȍ ọ, ó) 1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti na posamezen vojaški objekt, manjšo skupino nasprotnikovih vojaških sil: naskoki so se ponavljali vse dopoldne; odbiti, pričakovati naskok; popustiti naskokom… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 19nemírka — e ž (ȋ) obrt. nihajoče kolesce v uri: pognati nemirko / ura na nemirko …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 20odgnáti — žênem dov., stil. odženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da odide navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: odgnati krave iz hleva; živino so že odgnali v planino / ekspr. vse moške so pobrali in odgnali v taborišče 2. narediti, povzročiti …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika