podcenjevati

  • 1podcenjeváti — újem nedov. (á ȗ) prisojati čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: ne podcenjuje ga; fant se preveč podcenjuje / podcenjevati nevarnost podcenjeván a o: v javnosti podcenjevan pesnik …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2bagatelizírati — am nedov. (ȋ) omalovaževati, podcenjevati: igralec je vlogo bagateliziral; njegov predlog so bagatelizirali …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3dajáti — dájem, tudi dájati in dajáti em, stil. dajáti èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5malíti — ím nedov. (ȋ í) knjiž., redko omalovaževati, podcenjevati: ista dela je nekaj časa malil, nekaj časa pa povzdigoval …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6nìč — m neskl., tudi nìč níča m (ȉ ȋ) 1. kar ne obstaja, ne biva: razlika med nekaj in nič / nav. ekspr.: iz nič ni nič; ustvariti iz niča; razbliniti se v nič 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža zelo majhno količino, vrednost: to je vse skupaj… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7omalovaževáti — újem nedov. (á ȗ) dajati, pripisovati čemu majhno pomembnost, vrednost: omalovaževati delo, mnenje, uspehe drugih / omalovaževati nasprotnika podcenjevati; njegove zahteve so omalovaževali jih niso upoštevali omalovažujóč a e: omalovažujoč to… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8podcenjevánje — a s (ȃ) glagolnik od podcenjevati: podcenjevanje sovražnika; podcenjevanje lastnih sposobnosti ∙ s podcenjevanjem gleda na njegovo umetnost podcenjuje jo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9prerésen — sna o prid. (ẹ ẹ̄) preveč resen: preresen je za svoja leta / stvar je preresna, da bi jo smeli podcenjevati prerésno prisl.: tega ne bi smeli jemati preresno …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10prezírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: preproste ljudi je preziral; vedeli so, da ženske prezira / plemstvo je v tisti dobi preziralo slovenski jezik 2.… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika