ploskati

  • 1plôskati — am nedov. (ȏ) 1. udarjati z dlanjo ob dlan: otroci so stali v krogu in ploskali // z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje: gledalci so navdušeno ploskali / ploskati govorniku, igralcem // ekspr. izražati navdušenje,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2aplavdírati — am nedov. (ȋ) z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3plôskanje — a s (ȏ) glagolnik od ploskati: dajati takt s ploskanjem / sprejeli so ga z burnim ploskanjem; navdušeno ploskanje občinstva / slišati je bilo ploskanje po vodi …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4poplôskati — am dov. (ȏ) krajši čas ploskati: na koncu je tudi on zadržano poploskal / z dlanjo je poploskal po mizi / ekspr. poploskati koga po hrbtu natepsti …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5recitátor — ja m (ȃ) kdor recitira: nastopili so pevci in recitatorji; ploskati recitatorju; dober recitator / grške epske pesnitve so recitatorji spremljali z liro ♦ gled. oseba, ki govori za lutko, a je ne premika …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6viháren — rna o prid. (á ā) 1. nanašajoč se na vihar: viharni sunki; viharni vrtinec / viharni veter / viharen dan; viharno obdobje / viharno vreme / viharno morje / viharno ozračje 2. ekspr. zelo hiter, živahen: viharen ples / viharen razvoj tehnike 3.… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika