pka

  • 61océpek — pka m (ẹ̑) star. krepelce, krepelec: pobral je ocepek in ga vrgel za njim; zapodil ga je z ocepkom v roki / kot psovka ti ocepek, ti mevža …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 62odcépek — pka m (ẹ̑) 1. odcepljen drobec, kos: kostni, lesni odcepki // arheol. odbit kos prodnika: orodje so izdelovali iz odcepkov / kamniti odcepki 2. odcep: zgradili so nove odcepke / na odcepku je bilo več kažipotov / kanal se deli v več odcepkov ♦… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 63odstópek — pka m (ọ̑) redko odstop: odstopek od svoje pravice ♦ strojn. razlika med imensko in kako drugo mero …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 64olúpek — pka m (ȗ) s sadeža, gomolja odstranjena lupina, navadno v kosih: bananini, krompirjevi, repni olupki / sušiti jabolka kar v olupkih neolupljena …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 65otépek — pka m (ẹ̑) nav. mn., star. škric (pri suknji): dolgi otepki njegovega plašča plapolajo v vetru …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 66ožépek — pka m (ẹ̑) bot. primorska rastlina z modrimi, rožnatimi ali belimi cveti v klasu in močno dišečimi listi, Hyssopus …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 67pólkrêpek — pka o [u̯k] prid. (ọ̑ é) tisk. ki je po debelini potez med navadnim in krepkim: natisniti besedo v polkrepkem nonpareju / polkrepka črka pólkrêpko prisl.: natisniti naslov polkrepko …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 68pópek — pka m (ọ̑) 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 69postópek — pka m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dela, delovanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja: to je zelo zapleten postopek; izpeljati, izpopolniti, odkriti nov postopek; predpisati postopke za opravljanje… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 70prelépek — pka m (ẹ̑) zal. listek, navadno z besedilom, ki se nalepi čez določeno besedilo: na prelepku je popravljena letnica izida knjige …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika