padala

  • 71lomást — in lomàst ásta m (ȃ; ȁ á) knjiž. 1. redko hrušč, trušč: lomast ledovja in reke; lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti / okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež lomastenje 2. ekspr. kdor lomasti: dve toni težek lomast zdrobi… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 72navézati — in navezáti véžem dov. (ẹ á ẹ) 1. z vezanjem namestiti, dati na kaj: na klobuk so mu navezali trakove; navezati skakalcem padala; navezati tovor na osla; navezati si dereze, smuči // narediti, da je kdo privezan, pritrjen: ko je prišel na cesto …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 73odpíranje — a s (ȋ) glagolnik od odpirati: odpiranje oken; moti ga neprestano odpiranje in zapiranje vrat / priprava za odpiranje steklenic / odpiranje tujih pisem / opazovati odpiranje cveta / avtomatsko odpiranje padala / odpiranje novih šol, vrtcev /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 74padálce — a s (ā) manjšalnica od padalo: pripeti si padalce ♦ aer. majhno padalo z vzmetno pripravo za odpiranje večjega padala …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 75padálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na padanje: padalne priprave / padalna hitrost padala …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 76padálski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na padalce, padalo ali padalstvo: padalski skoki; veliko mednarodno padalsko tekmovanje / poslati padalske oddelke / padalski šport ♦ tekst. padalska svila gosta, tanka, trdna tkanina za padala …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 77plást — 1 a m (ȃ) 1. nar. štajersko v obliki polkrogle naloženo seno; kopica: raztrositi plaste; otroci so se radi skrivali v plastih / grabiti seno v plaste 2. nar. vzhodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: zamahnil je s koso in… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 78rezljaríja — e ž (ȋ) nav. ekspr. delo, izdelek, zlasti iz lesa, navadno namenjen olepšavi, okrasitvi: svetloba je padala na lepo rezljarijo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 79sénca — e ž (ẹ̑) 1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom: senca nastane, se premika; njegova senca je padala na steno; luč povzroča, ekspr. meče sence; izrazita, ostra senca; temna senca oblaka; sence tovarniških dimnikov, hiš /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 80sípa — 1 e ž (í) sipek pesek: s sipo posuta pot / reka je naplavila veliko sipe mivke // pog. (kristalni) sladkor: potresti sadje s sipo / sladkor v sipi // redko sipka snov sploh: premogova sipa / padala je snež(e)na sipa sipek sneg 2 e ž (ȋ) zool. na …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika