ozdraveti

  • 1ozdravéti — ím dov. (ẹ í) 1. postati zdrav: ni veliko upanja, da bi ozdravel; ozdraveti od pljučnice 2. ekspr. čustveno se pomiriti, umiriti: le počasi je ozdravel, ko ga je zapustila ozdravèl in ozdravél éla o: ozdravele vojake so poslali nazaj na fronto …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2od — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz položaja a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3izlízati — tudi izlizáti lížem in zlízati tudi zlizáti zlížem dov. (í á í) 1. z lizanjem ozdraviti: pes (si) izliže rano 2. ekspr. z dolgotrajnim učinkovanjem poškodovati, uničiti: voda je izlizala v skalo stopnice / na južnih pobočjih je sonce že izlizalo… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4ogóršati — am dov. (ọ̑) nar. ozdraveti: Le polagoma je toliko ogoršal, da je bil tak kot prej, za spomin so mu ostale le brazgotine (F. Bevk) …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5okrévati — am nedov. (ẹ) izboljševati si zdravje, pridobivati moč po hujši bolezni: počasi okreva // dov., knjiž. ozdraveti, pozdraviti se: bal se je, da ne bo nikoli več okreval; popolnoma okrevati; toliko je okreval, da hodi okrevajóč a e: skrbeti za… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6ozdravítev — tve ž (ȋ) glagolnik od ozdraveti ali ozdraviti: nestrpno so čakali na njegovo ozdravitev / pospeševati gospodarsko ozdravitev dežele …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7ozdravljênje — a s (é) glagolnik od ozdraveti: izgubila je voljo do ozdravljenja / ozdravljenje duše, srca …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8pocájtati — am dov. (ā) nižje pog. ozdraviti, pozdraviti: to te bo pocajtalo pocájtati se ozdraveti, pozdraviti se: ali si se že pocajtal …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9premágati — am dov. (ȃ) 1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste; premagati sovražnike; premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10priprôšnja — e ž (ó) prošnja, da kdo usliši prošnjo, izpolni željo komu: njegova priprošnja bi jih najbrž rešila, toda on je molčal / star. to je naredil na ženino priprošnjo prošnjo ♦ rel. ozdraveti po Marijini priprošnji …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika