osnovna postaja
1stànica — ž 〈G mn stȁnīcā〉 1. {{001f}}mjesto na prometnoj liniji (pruzi i sl.) sa svim pripadajućim uređajima i zgradama, predviđeno za zaustavljanje većeg broja prijevoznih sredstava i za osiguravanje putničkog i teretnog prometa [željeznička ∼],… …
2stanica — stànica ž <G mn stȁnīcā> DEFINICIJA 1. mjesto na prometnoj liniji (pruzi i sl.) sa svim pripadajućim uređajima i zgradama, predviđeno za zaustavljanje većeg broja prijevoznih sredstava i za osiguravanje putničkog i teretnog prometa, usp.… …
3stánica — e ž (ȃ) 1. zastar. soba: družina je živela v nizki temni stanici 2. zastar. osnovna gradbena enota organizmov; celica: rastlinske stanice 3. žarg., voj. postaja, postojanka: počakal jih je na kurirski stanici; komandir stanice …
4začéten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na začetek: a) začetni del postopka, preiskave; začetni pogovori državnikov / vrniti se na začetno stopnjo razvoja / začetno obdobje romantike / začetne priprave za gradnjo; začetna dela za pravopis; začetno šolanje …
