opomoči se

  • 1opomôči si — mórem si tudi opomôči se mórem se dov., opomógel si opomôgla si tudi opomógel se opomôgla se (ó ọ) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na l postati spet sposoben za a) opravljanje fizičnega dela: ko se je naspal, si je opomogel; počivaj,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2móč — í ž (ọ̑) 1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3pobráti — bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4pomôči — mórem dov., pomógel pomôgla (ó ọ) knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na l pomagati: sosedje so pomogli pri košnji / pomogli so mu zlesti na voz / k uspehu je mnogo pomogel njegov prijatelj / zdravila niso pomogla / ali ti lahko… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5pretrès — ésa m (ȅ ẹ) 1. zelo močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja: doživeti pretres; to razočaranje je povzročilo v njem pretres; opomoči si od pretresa / čustveni, duševni, živčni pretres 2. glagolnik od pretresti: pretres žita v… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8véja — e ž (ẹ̑) 1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9vzmôči — vzmórem dov., vzmógel vzmôgla (ó ọ) zastar. zmoči: vsega dela ne vzmore / samo to jih vzmore pripraviti do popuščanja / elipt. ne nalagajte si več, kot vzmorete vzmôči se opomoči si, okrepiti se: vojska se je vzmogla z novimi enotami …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10zelèn — êna o prid. (ȅ é) 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo zelena zastava / zelena… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika