obračunati

  • 21gangsterski — gàngsterski pril. DEFINICIJA na gangsterski način, poput gangstera [gangsterski obračunati] ETIMOLOGIJA vidi gangster …

    Hrvatski jezični portal

  • 22euro — èuro m DEFINICIJA osnovna jedinica zajedničke valute Europske Unije službeno uvedena 1. siječnja 1999. [jedan euro; dva eura; obračunati u eurima] ETIMOLOGIJA euro …

    Hrvatski jezični portal

  • 23dnévnica — e ž (ẹ̑) znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja: izplačati, obračunati dnevnice; sprejeti odlok o višini dnevnic; pravica do povračila potnih stroškov in dnevnice ◊ rel. dnevnice del brevirja, ki se opravi v enem dnevu …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 24obrêsti — i ž mn. (ẹ̑) v odstotkih ali v znesku izraženo denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja: obresti naraščajo, tečejo; obresti znašajo toliko in toliko; izplačati, obračunati, plačati obresti; glavnica mu prinaša precej obresti; pripisati… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 25ostánek — nka m (ȃ) 1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote: nekaj denarja je razdelil, ostanek pa je obdržal; ostanek hlebca; izpiti še ostanek vina / plačati ostanek dolga / knjiž.: ostanek dneva je preživel s prijatelji; ostanek poti… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 26páničar — ja m (á) nav. ekspr. kdor povzroča upadanje, izgubljanje poguma, zmedo: paničarji širijo vznemirljive novice; obračunati z nergači in paničarji // kdor se hitro, navadno neupravičeno prestraši in nerazsodno, zmedeno ravna: ne bodi tak paničar;… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 27razračúnati — am dov. (ȗ) knjiž. obračunati: razračunati s kom …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 28se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 29storítev — tve ž (ȋ) 1. naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo: podjetje opravlja določene storitve; obračunati, plačati, podražiti storitve; cene storitev / gostinske, komunalne, obrtne, poštne, prevozniške storitve; intelektualne,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 30stróšek — ška m (ọ̑) nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa: stroški so se zmanjšali; stroški znašajo tisoč dinarjev; stroške sta si delila; stroške bo krilo, prevzelo podjetje; obračunati, plačati, poravnati stroške; publ. stroške selitve nosi… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika