oblik izraza
1informel — (izg. enformȅl) m DEFINICIJA lik. pravac apstraktne umjetnosti nastao o. 1945, odbacuje organiziran oblik izraza, orijentiran na umjetnikove emocionalne impulse, instinkt i automatsku gestu ETIMOLOGIJA fr …
2rázen — zna o prid. (ā) 1. mn. ki izraža večje število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: prišli so ljudje iz raznih krajev domovine; glasba raznih narodov; sodelujejo tekmovalci iz raznih evropskih držav; to je značilno za razna… …
3oblíka — e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru: pravokotna oblika predmeta; stavba ima še prvotno obliko; spreminjajoče se oblike oblakov; po obliki podoben hruški; oblika in barva / oblika črk, tlorisa / listi… …
4odtének — nka m (ẹ̑) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove: dobro ločiti odtenke; barva je spremenila odtenek; rožnati odtenki; odtenek rumene barve; modra barva raznih odtenkov, v več odtenkih; rjavi lasje z bakrenim odtenkom / barvni odtenek /… …
5jèzik — m 〈V iče, N mn ici, G jȅzīkā〉 1. {{001f}}anat. pokretljiv mišić u usnoj šupljini čovjeka i životinja, organ za okus i uzimanje hrane, u čovjeka jedan od organa govora [hrapav ∼] 2. {{001f}}pren. a. {{001f}}ono što oblikom podsjeća na jezik… …
6jezik — jèzik m <V iče, N mn ici, G jȅzīkā> DEFINICIJA 1. anat. pokretljiv mišić u usnoj šupljini čovjeka i životinja, organ za okus i uzimanje hrane, u čovjeka jedan od organa govora [hrapav jezik] 2. pren. a. ono što oblikom podsjeća na jezik… …
7niánsa — e ž (ȃ) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove; odtenek: na sliki je opaznih sedem nians modre barve; rumena barva v tej niansi mi ni všeč / med rdečo in rumeno barvo je dosti nians / barvna niansa / ekspr. letos so moderne svetle nianse… …
8pojmováti — újem nedov. (á ȗ) 1. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: ta izraz, to pooblastilo pojmujejo drugače; lepoto pojmujejo ljudje različno; hotel je povedati, kako on… …
9skı̏nuti — (∅, koga, što, se) svrš. 〈prez. skı̏nēm (se), pril. pr. ūvši (se), imp. skı̏ni (se), prid. trp. skı̏nūt〉 1. {{001f}}(koga, što) a. {{001f}}dohvatiti i uzeti nešto što stoji visoko [∼ knjigu s ormara] b. {{001f}}ukloniti s čega ono što je obješeno …
10skinuti — skȉnuti svrš. <prez. skȉnēm, pril. pr. ūvši, imp. skȉni, prid. trp. skȉnūt> DEFINICIJA 1. (koga, što) a. dohvatiti i uzeti nešto što stoji visoko [skinuti knjigu s ormara] b. ukloniti s čega ono što je obješeno [skinuti s vješalice] c.… …
- 1
- 2
