nepomemben

  • 1nèpomémben — bna o prid. (ȅ ẹ̄) ki ni pomemben: nepomembna tekma / v tem času se je zvrstilo nekaj nepomembnih dogodkov; spregovorila sta nekaj nepomembnih besed / nepomemben človek; ekspr. pri tem delu se jim je zdel nepotreben in nepomemben / publ. pri… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2kategoríja — e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3ničè — éta m (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: takle niče se ne more primerjati z njim; zanje je bil le niče in postopač éta s (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: takole niče se upa upreti; bil je pridobitniško niče / kot psovka niče… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4nihčè — éta m (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: pri hiši ravnajo z njim, kakor da je nihče; takega nihčeta ne bo vabil na dom éta s (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: lepo se obleci, da ne bodo mislili, da si kako nihče tudi níhče… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5usranè — éta m (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta usrane ne bo nič dosegel / kot psovka še tega si ne upaš, usrane // nepomemben, ničvreden človek: hvalisav usrane éta s (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: to usrane si še… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6brezkŕven — vna o prid. (ŕ r̄) 1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz; brezkrvna dekličina roka; brezkrvne ustnice 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven; dolgočasna brezkrvna poezija /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7článčič — a m (ȃ) manjšalnica od članek: posvetil mu je spominski člančič / slabš. zmašil je nekak člančič in ga poslal v objavo nepomemben, malo vreden članek …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8človéček — čka m (ẹ̑) 1. manjšalnica od človek: pravkar rojeni človeček / ekspr. okrogel, zalit človeček s sijočimi lici 2. iron. nepomemben človek: takile človečki ne morejo zavreti našega prizadevanja; nevedni in smešni človečki …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9čŕv — a m (ȓ) 1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva: črv gomazi, leze; pohoditi črva; zvija se kot črv / črv razjeda les; v mesu so se zaredili črvi; črv v jabolku; pren. njihovo kmetijo je že zdavnaj začel glodati črv //… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10drèk — drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek 2. nizko kar je malo vredno …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika