nenadoma (se) ustaviti

  • 1ustáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati: ustaviti avtomobil, ladjo; ustaviti konja / miličnik je ustavil avtobus; z roko, znakom ustaviti vozilo; elipt. voznik je ustavil pred hišo / avtostoparju je ustavil že… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2odsékati — am dov. (ẹ ẹ̑) 1. s sekanjem odstraniti: odsekati vejo s sekiro; kakor bi odsekal, je nehal govoriti nenadoma / za kazen so mu odsekali prst ∙ ekspr. zanjo bi si dal odsekati glavo vse bi žrtvoval za njene koristi; zelo jo ima rad // s sekanjem …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3odrézati — réžem dov. (ẹ ẹ̑) 1. z rezanjem odstraniti: odrezati grozd, palico; odrezati vejo od drevesa; odrezati z nožem, škarjami; kakor bi odrezal, ga je minil ves strah zelo hitro / odrezali so mu nogo kirurško odstranili / kot podkrepitev: raje bi si …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4prerézati — réžem dov. (ẹ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; podolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak 2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5presékati — am dov. (ẹ ẹ̑) 1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; podolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo 2. s sekanjem narediti… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika