nekoristen

  • 1nèkorísten — tna o prid. (ȅ ȋ) ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek nèkorístno prisl.: nekoristno porabljen čas …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2nèpotrébnež — a m (ȅ ẹ̑) ekspr. nepotreben, nekoristen človek: le kaj nam koristijo ti leni nepotrebneži …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3nepríden — dna o prid. (í ȋ) zastar. 1. malo vreden, nekoristen: daleč okrog se je razprostiral prazen, nepriden svet 2. malovreden, ničvreden: veliko žalosti je prestal zaradi svojega nepridnega sina …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4nèprídoven — vna o prid. (ȅ í) star. malo vreden, nekoristen: končajva to nepridovno govorjenje / nepridovna novica slaba, neprijetna / pusti pri miru te nepridovne ljudi malovredne, ničvredne …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5pès — psà m (ǝ̏ ȁ) 1. domača žival za čuvanje doma, za lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6povóhati — am dov. (ọ̑) krajši čas vohati: pes ga je povohal in tekel dalje / povohala je meso, če je sveže ● nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti; pes povoha pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7zgúba — e ž (ȗ) slabš. nepomemben, nekoristen človek: kako ji more biti takšna zguba všeč / kot psovka poberi se, zguba pijanska; prim. izguba …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika