na sledu
1sléd — a m (ẹ̑) zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba z globoko razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih, Clupea harengus: loviti slede; sardele in sledi ú stil. a m, mn. sledóvi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže,… …
2след — род. п. а, укр. слiд, блр. след, др. русск., ст. слав. слѣдъ ἴχνος (Супр.), болг. следа, сербохорв. сли̏jед, род. п. сли̏jеда, словен. slẹ̑d, род. п. slẹ̑da, slẹdȗ, чеш., слвц. sled, польск. slad, в. луж., н. луж. slěd. Праслав. *slědъ… …
3ολισθαίνω — (ΑΜ ὀλισθάνω και ὀλισθαίνω) 1. μετακινούμαι ακούσια σε κατωφέρεια ή σε λεία επιφάνεια, κυλίομαι, γλιστρώ («ἔνθ Αἴας μὲν ὄλισθε θέων», Ομ. Ιλ.) 2. μτφ. πέφτω σε ηθικό παράπτωμα ή σε σφάλμα αρχ. 1. παρασύρομαι σε χαμηλότερο σημείο ή καταπίπτω… …
4Schlitten — Sm std. (9. Jh.), mhd. slite, ahd. slito (auch slita f), as. slido Stammwort. Aus g. * slidōn m. Schlitten , auch in anord. sleđi. Instrumentalbildung zu dem nur im Westgermanischen bezeugten * sleid a Vst. gleiten in ae. slīdan, mhd. slīten.… …
5slide — (v.) O.E. slidan move smoothly, glide, from P.Gmc. *slidanan (Cf. O.H.G. slito, Ger. Schlitten sledge ), from PIE root * (s)lei slide (Cf. Lith. slystu to glide, slide, O.C.S. sledu track, Gk. olisthos slipperiness …
6brez — predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota;… …
7čútnost — i ž (ū) 1. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju: v njej je začutil odkrito čutnost; močna, rafinirana, surova čutnost / v pesmi ni sledu o kaki čutnosti / čutnost ustnic 2. sposobnost čutnega zaznavanja: njegova čutnost je s tem prizadeta …
8devêti — a o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote ● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela… …
9dúh — á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ) 1. razumsko spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha… …
10dvorljívost — i ž (í) lastnost dvorljivega človeka: med ženskim svetom je priljubljen zaradi svoje dvorljivosti / o kaki dvorljivosti pri njem ni bilo sledu …
