na škodo koga

  • 31stólči — stólčem [ou̯] dov., stólci stólcite in stolcíte; stólkel stólkla (ọ) 1. s tolčenjem narediti iz česa majhne, drobne dele: stolči kamenje, poper; stolči v možnarju; stolči s kladivom / stolči jabolka / ekspr.: bunker so stolkli s topom… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 32têpsti — têpem nedov., tépel têpla (é) 1. dajati komu udarce: tepsti otroka, žival; tepsti po glavi; tepsti z roko, s šibo; tepsti koga kakor vola zelo močno in neusmiljeno / tepsti konja, da bi premaknil voz / ekspr. dež ga tepe po licih; torba ga tepe… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 33tólči — tólčem [ou̯] nedov., tólci tólcite in tolcíte; tólkel tólkla (ọ) 1. slišno, navadno močneje udarjati: delavci tolčejo; tolči po bobnu, vratih; tolkla ga je po hrbtu, ker se mu je zaletelo; od jeze tolči po mizi; tolči s kladivom; žolna tolče s… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 34trpéti — ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ í) 1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 35udárjati — am nedov. (á) 1. sunkovito dotikati se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udarjati žival; udarjati po licih; udarjati s palico, z roko; močno, rahlo udarjati; pren. udarjati z besedo, jezikom // sunkovito dotikati se česa, navadno z… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 36zavarováti — újem tudi zavárovati ujem dov. (á ȗ; á) 1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj (bolj) varno pred čim slabim, nezaželenim: zavarovati rastlino pred mrazom; zavarovati poslopje z visokim zidom; zavarovati se pred udarci; zavarovati si… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika