nȃvada

  • 41uzanca — ùzānca (ùžānca) ž <G mn nācā/ ī> DEFINICIJA 1. ekon. skupljeni i sistematizirani trgovački, poslovni običaji objavljeni od nadležnih organa 2. reg. navika, navada, običaj ETIMOLOGIJA tal. usanza ≃ lat. usus: običaj …

    Hrvatski jezični portal

  • 42uzus — ȗzus m DEFINICIJA 1. običaj, navada 2. uobičajeni način na koji se što primjenjuje ili upotrebljava SINTAGMA jezični uzus jezična uporaba, ono što upotrebljavamo, kako se u okviru standardnog jezika govori i piše, »kako jest« ETIMOLOGIJA lat.… …

    Hrvatski jezični portal

  • 43nava — I (Kürdəmir) tala. – Qabağlar navada lobya, küncüt əkərdüg II (Kürdəmir) gölməçə. – Get navadan su gəti …

    Azərbaycan dilinin dialektoloji lüğəti

  • 44dobríkati se — am se nedov. (ȋ) izkazovati komu prijaznost, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ni njegova navada, da bi se dobrikal; zaman se ji dobrikaš; toliko časa se mu je dobrikal, da je privolil / pes se mi dobrika dobrikajóč se a e: pes se je… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 45galánten — tna o prid., galántnejši (ȃ) 1. ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je znan kot zelo galanten gospod; ljubezniv, galanten človek; kljub robatemu videzu je včasih prav galanten / galantna navada ♦ um. galantni stil rokoko 2.… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 46ginévati — am nedov. (ẹ) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 47globòk — ôka o prid., glóblji tudi globokéjši stil. globóčji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma veliko razsežnost: globok prepad; globok vodnjak; ozka, globoka dolina; jama je globoka / obleka z globokim izrezom; globok žep / zapadel je… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 48krí — krví ž (ȋ) 1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 49ljúdstvo — a s (ȗ) 1. skupnost pripadnikov določene države: organizirati ljudstvo za boj proti okupatorju; slovensko ljudstvo; predstavniki ljudstva; uživati zaupanje ljudstva; dolžnosti do ljudstva / delovno ljudstvo Jugoslavije vsi ljudje, ki so ali so… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 50manirízem — zma m (ȋ) 1. um. manierizem: značilnosti manirizma; manirizem in renesansa / obravnavana slika je tipičen primer manirizma 2. knjiž. navada, manira: če se določen način slikanja le preveč ponavlja, se kaj rad razvije v manirizem …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika