molu

  • 61mol — mȏl2 m <G a, L mólu, N mn mólovi> DEFINICIJA glazb. jedan od dva glavna tonska roda (drugi je dur) ETIMOLOGIJA lat. mollis: mekan, blag …

    Hrvatski jezični portal

  • 62Pejačević — Pejáčević DEFINICIJA 1. Dora (1885 1923), hrv. skladateljica, na temeljima romantičke tradicije razvija samosvojan glazbeni izraz, unosi elemente impresionističke harmonije (prvi hrv. Koncert za glasovir i orkestar, Glasovirski trio, Simfonija u… …

    Hrvatski jezični portal

  • 63Grieg — (izg. grȋg), Edvard Hagerup (1843 1907) DEFINICIJA norveški skladatelj romantizma, pijanist i dirigent, osnivač norveške nacionalne glazbene škole; citati norveške narodne glazbe stopljeni s romantičarskom harmonijom, bogati, emotivni pasaži… …

    Hrvatski jezični portal

  • 64gram — grȁm m <N mn i, G grȃmā> DEFINICIJA fiz. jedinica mase, tisućiti dio kilograma (simbol g) SINTAGMA gram atom ([i]gram molekula, gram ekvivalent)[/i] stare jedinice za količinu tvari, sada su zamijenjene s molom; gram kalorija fiz. jedinica… …

    Hrvatski jezični portal

  • 65cís — a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton c: začni s cisom; neskl. pril.: Cis dur durov tonovski način s sedmimi višaji; skladba v cis molu …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 66dúr — a m (ȗ) 1. muz. diatonična lestvica s poltonoma med 3. in 4. ter 7. in 8. stopnjo: včasih se še zmoti in preide iz enega dura v drugi; igrati v duru / godalni kvartet v D duru / zmeraj mu je bil bolj pri srcu veseli, zanosni dur kot pa otožni… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 67gís — a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton g: igrati od gisa naprej; neskl. pril.: skladba v gis molu …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 68mólo — a m (ọ̑) nar. primorsko pomol: ob molu se zibljejo ribiški čolni …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 69ópus — a m (ọ̑) 1. vsa dela kakega avtorja: pesnikov obsežni opus še ni bil objavljen v celoti; razen simfonij sestavljajo njegov opus klavirski koncerti in sonate / izbori iz življenjskega opusa pomembnejših ustvarjalcev // s prilastkom vsa dela z… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 70tokáta — tudi toccáta e [tokata] ž (ȃ) muz. krajša, svobodno oblikovana skladba za glasbila s tipkami: igrati tokato / Bachova tokata in fuga v d molu …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika