mož dejanj

  • 1móž — á m, mn. možjé (ọ̑) 1. poročen moški v odnosu do svoje žene: to je moj mož; želi si dobrega moža; dober, hud, nezvest, rajni mož / zakonski mož / čas je, da začneš iskati moža / vzela ga je za moža poročila se je z njim 2. dorasel človek moškega …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2dejánje — a s (ȃ) 1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4tápica — e ž (á) slabš. neodločen, bojazljiv človek: taka tapica ni zmožna junaških dejanj; bodi mož, ne tapica; mehkužna tapica …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5véra — e ž (ẹ) 1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil: vera se kaže v različnih oblikah; tudi primitivni človek ni bil brez vere; ugotavljati izvor vere 2. sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se kaže zavest o obstoju boga,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika