manjšati se

  • 1mánjšati — am nedov. (ȃ) delati kaj (bolj) majhno, zmanjševati: manjšati kose; kupi snega se na soncu hitro manjšajo / manjša se umrljivost dojenčkov / zaradi prevelike razsipnosti se mu je premoženje hitro manjšalo / z novimi ovinki manjšati strmino poti …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 2atrofírati — am nedov. in dov. (ȋ) med. manjšati se zaradi zmanjšanja celic; upadati, usihati: koža, mišičje atrofira …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 3hlapéti — ím nedov. (ẹ í) spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda hlapi; eter zelo hitro hlapi; pren., publ. občutiti razpoloženje, ki hlapi iz umetnine // ekspr. izginjati, manjšati se: njena ljubezen… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 4komprimírati — am nedov. in dov. (ȋ) fiz. manjšati prostornino plina zaradi večanja tlaka; zgoščati, stiskati: bat komprimira pline v valju; zrak se ob eksploziji komprimira komprimíran a o: komprimiran amoniak; na 150 atmosfer komprimiran kisik; komprimiran… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 5kŕniti — im nedov. (ŕ r̄) knjiž. povzročati, delati, da je česa manj; manjšati, jemati: krniti učiteljevo avtoriteto; krniti notranjo moč države; s tem so krnili neodvisnost dežele / krniti komu pravice …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 6lájšati — am nedov. (ȃ) delati kaj manj neprijetno, manj hudo: lajšati bolniku bolečine; lajšati bremena zaposleni ženi; lajšati trpljenje / star. upanje mu lajša in slajša življenje ∙ lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 7mánjšanje — a s (ȃ) glagolnik od manjšati: manjšanje predmeta / manjšanje pritiska v balonu / manjšanje dohodkov …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 8obrekovánje — a s (ȃ) glagolnik od obrekovati: pogovor se je začel spreminjati v obrekovanje; z obrekovanjem manjšati komu ugled; obrekovanje članov odbora / obrekovanje naše oblasti …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 9pádati — am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: opotekal se je in padal; padati na obraz, naprej, vznak / drevesa so padala z velikim truščem; brazde so pri oranju lepo… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 10privláčen — čna o prid., privláčnejši (á ā) 1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika