1krotílec — lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor kroti navadno (divje) živali: krotilec kač, levov / krotilec konj / slabš. bil je krotilec, ne pa vzgojitelj …
Slovar slovenskega knjižnega jezika
2krotítelj — a m (ȋ) krotilec: krotitelj kač / krotitelj konj, psov …
